Ključnik mentalhealth na družbenem omrežju TikTok ruši rekorde. Strokovnjaki pravijo, da kljub prikladnosti družbenega omrežja za tiste, ki po pomoči sicer ne bi posegli, poplava nepreverjenih informacij ni nedolžna.
Vir slike: Unsplash
Kot pravi en od naših znanih časnikov, so 15-sekundne videoposnetke plesno-pevskih-kuhajočih-in drugih videov dopolnili še videi na temo duševnega zdravja. Ključnik # mentalhealth je imel ob objavi že več kot 120 milijard ogledov, slovenski različici # dusevnozdravje in # duševnozdravje pa skoraj milijon. Dostopnost informacij glede psihološkega zdravja strokovnjaki pozdravljajo, a obenem svarijo, da so le-te lahko tudi zavajajoče.
Samodiagnosticiranje še nikoli ni bilo tako preprosto
Ljudje se vsakodnevno soočamo z različnimi izzivi, v hitrem digitaliziranem in z umetno inteligenco podprtim svetu, pa jih tudi ne bo prav hitro zmanjkalo. Ravno obratno; življenje posameznika bo verjetno čedalje intenzivnejše, aktivnejše in nenazadnje hitrejše. Kot da tempo ni že sedaj dovolj velik. Posledice (sploh v mladosti) sicer redkeje opazimo na svojih telesih, se nam pa dogaja, da se čedalje pogosteje ne spoznamo več v mentalnem smislu. “To enostavno nisem več jaz,” si je verjetno zaradi zasičenosti z dražljaji in izčrpanosti rekel že marsikdo. Nasvete o tem, kdo pravzaprav sploh smo in kako se vrniti k sebi, pa prepogosto najdemo na spletu.
Spodbujanje samodiagnosticiranja na družbenih omrežij je dandanes stalnica. Dobronamerne podporne vsebine, ki jih TikTok generira tudi v lastnih vsebinah, vsebujejo vse od deljenja uporabnikove izkušnje duševnega zdravja do podpore tistim, ki pomoč potrebujejo. Sami nasveti seveda niso problematični, problem pa postanejo, ko s poplavo objav o duševnih boleznih samodiagnosticiranih posameznikov, zabrišejo mejo med uradno priznanimi zdravstvenimi metodami in preveč poenostavljenim “DIY” pristopi. Ne le, da slednji običajno ne pomagajo (izjema so placebo učinki), ob napačni samodiagnozi in samozdravljenju, lahko tudi škodijo.
Številke govorijo zase
Dandanes smo že vajeni, da spletne platforme lahko služijo več denarja, če imajo več podatkov in več obiska. Vseeno pa se premalokrat zavedamo, kaj to pomeni v praksi. Kdaj ste nazadnje pomislili, komu (oziroma čemu) vse se boste izpostavili, preden ste objavili? Če bi, verjemite, da bi od desetih objav v resnici pod drobnogled javnosti in algoritmov vrgli le dve ali tri. Morda še teh ne. Seveda govorimo o čisto osebnih profilih, drugače je, če družbena omrežja uporabljate v poslovne namene.
Raziskava zdravstvenih specialistov iz maja 2022 je pokazala, da so v videih s ključnikom mentalhealth, uporabniki v več kot polovici vzorca komunicirali duševno stisko. Skupaj so ti videi imeli več kot milijardo ogledov. V povprečju je vsak od v raziskavo zajetih videov torej prejel preko 13 milijonov ogledov, dobrih 2,6 milijona všečkov in skoraj četrt milijona komentarjev. Od tega jih je po rezultatih vsebinske analize več kot polovica dejansko tematizirala duševno zdravje. Med največkrat zastopanimi vsebinskimi kategorijami so poleg splošnih bile depresija na 4. mestu, samomor na 5. in tehnike soočanja s težavami na 6. mestu.
Pozitivna stran je, da je več kot pol odzivov na tovrstne objave podpornih in spodbujajočih. Negativna pa, da vse te podporne vsebine niso strokovno podprte. Splošno znanje o psiholoških težavah se sicer povečuje, a vprašanje, kako je to znanje natančno in pravilno, pa je že druga tema, ki bi jo bilo potrebno podrobneje in še bolj kritično spremljati iz dneva v dan. Potencialna rešitev bi bila večje vključevanje strokovnjakov v družbena omrežja, pa tudi razumevanje večplastnosti tovrstnih objav in preverjanje resničnosti informacij s strani uporabnikov. Sploh na TikTok-u, kjer bi naj povprečen uporabnik bil star okrog 12 let. Slednje pravijo tudi v eni od organizacij, ki se osredotoča na podporo pri depresiji in bipolarni motnji.
Duševna pomoč na družbenih omrežjih naj bo premišljena in informirana
Prav je, da se zavedamo pomena znanja in informacij o duševnem zdravju, prav tako pozdravljamo vsako možnost, da lahko o tem spregovorimo javno. Tudi na družbenih omrežjih. Vendar pa je tudi prav, da tako tisti, ki se že soočajo s strokovno diagnozo kot nekateri, ki bi si jo morda raje, kot da obiščejo strokovnjaka, postavili sami, dobro premislijo, kateri nasvet je res dobronameren in strokovno podkovan in kateri ima cilj le še večje število všečkov, delitev, komentarjev in seveda profitabilne pozornosti.